»Danes se je od nas po težki bolezni za vedno poslovila naša draga Anita. Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije in srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski.«
»Ne znam drugače živeti, ker od prvega zavedanja sebe živim tako. Ves čas sem skrbela za nekoga, kot otrok za odrasla starša (njen oče je bil slep, mati pa slabovidna, op. a.), tudi za druge odrasle slepe in slabovidne. Ta moja pot je šla ves čas tako, potem sem pomagala sošolcem, ves čas sem vpeta v podobne zgodbe. Mar mi je za človeka, ki ne zmore toliko. Večkrat rečem, da vsi, ki zmoremo, smo odgovorni do tistih, ki ne zmorejo, in jim moramo stati ob strani.«
